Logo

Brez čebel ni hrane

Novinarska konferenca v podporo shemam kakovost;  na meniju tudi kraški pršut – V četrtek, 16. novembra je Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s proizvajalci certificiranih kmetijskih proizvodov organizirala novinarsko konferenco, na kateri so postregli z živili, vključenimi v sheme kakovosti s poudarkom na uporabi medu v kulinariki. Glavna tema novinarske konference je bila prepoznavanje jedi višje kakovosti ter na kaj mora biti ob tem pozoren potrošnik.

Kosilo, ki je potekalo pod sloganom Brez čebel ni hrane, je bilo sestavljeno iz kranjske klobase, kraškega pršuta, ptujskega luka, prekmurske gibanice, prekmurske šunke in pivškega piščanca ter začinjeno z bogastvom arom slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo ter kraškega in kočevskega gozdnega medu z zaščiteno označbo porekla.

V Sloveniji poznamo tri vrste medu, zaščitene z evropskimi oznakami kakovosti,  in sicer slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kočevski gozdni med in kraški med, ki nosita zaščiteno označbo porekla.
Z nakupom medu, ki je vključen v shemo kakovosti, je potrošniku zagotovljena višja kakovost in natančno znano poreklo pridelave. Ves med, ki je vključen v katero izmed zaščitenih geografskih poimenovanj, je 100 % proizveden v Sloveniji oz. na določenih geografskih območjih znotraj Slovenije. Zagotovljena je sledljivost, med pa je izpostavljen še dodatnemu nadzoru kakovosti.

Med slovenskimi izdelki, ki nosijo evropski znak kakovosti je tudi kraški pršut, ki se ponaša z zaščiteno geografsko označbo. Zaščitena geografska označba pomeni, da ima kraški pršut posebno kakovost, sloves in druge značilne lastnosti ter da se proizvaja izključno na ožjem območju Krasa. Zaščiteno ime in evropski znak kakovosti  jamčita, da so bili med proizvodnjo upoštevani vsi predpisi in izpolnjene vse zahteve – zato je kraški pršut pristen in izdelan po najvišjih kakovostnih standardih.